Samostanska lekarna

Nazarski samostan se lahko pohvali tudi z lekarno, ki jo ima v lasti. Bila je precej velika in bogato založena z veliko raznovrstnimi zdravili. Za njeno oskrbo so običajno postavili dva laična brata, po izobrazbi zdravnika. Čas njene postavitve ni znan. Toda zelo verjetno naj bi jo postavili že v obdobju ustanovitve samostana, saj je tam kot prvi kirurg deloval brat Tadej, imenovan Windisch, ki je umrl sedmega maja leta 1695, po drugih navedbah pa leta 1701. Zdravila so proizvajali sami ali pa so jih dobili kot naturalno odplačilo za samostan. Samostanski zdravniki kirurške in druge medicinske prakse niso izvajali le v samostanu, ampak tudi zunaj, med ljudstvom, zato so se večkrat zapletli v različne spore s posvetnimi zdravniki. Najbolj znana zdravnika oziroma kirurga sta bila laična brata, ki sta umrla v samostanu, in sicer brat Salomon Lipold (10. 3. 1822) in brat Kancij Rak (9. 7. 1825). Istega leta, natančneje 25. septembra 1825, je umrl tudi laični brat in kirurg brat Filip Močilar.V samostanu je prav tako deloval slavni lekarnar pater Aleksander Perger († 10. 7. 1736). V nekrologu je o njem zapisana oznaka »vešči kirurg«. Po smrti zadnjega zdravnika (1825) se je prenehala izvajati kirurška praksa in je bilo končano tudi delovanje samostanske lekarne.
V samostanu viteškega reda v Leechu pri Gradcu je na steni več nagrobnikov, med katerimi je eden za nas še posebej zanimiv. V njem so kot insignije upodobljeni misal, peščena ura in kupa s kačo. Pod njim pa piše: FORTUNATUS SPOEK JE UMRL 11. SEPTEMBRA 1813. Fortunat Spoek je bil duhovnik in zdravnik. Najprej je bil frančiškan v nazarskem samostanu, kjer je opravljal zdravilsko prakso, ne da bi študiral medicino, istočasno pa je delal kot samostanski lekarnar. Zakaj je zapustil samostan, ni znano, že leta 1788 pa je bil beneficiat cerkve svete Kunigunde v Leechu pri Gradcu. V uradnih aktih ima še vedno oznako »nekdanji frančiškan«. V mestu je še vedno izvajal zdravniško prakso, pri čemer je, po izjavah bolnikov, dosegal zelo dobre rezultate. Vendar pa dovoljenja za opravljanje zdravniške prakse ni imel, zato so ga mestni zdravniki tožili in leta 1788 je bil obsojen na plačilo globe zaradi nelojalne konkurence. Kljub kazni je Spoek obnovil svojo metodo zdravljenja. Čeprav so proti njemu ponovno sprožili preiskavo, to zanj ni povzročilo nikakršnih posledic. Spoek je vedno imel številne občudovalce in privržence. Med prebivalstvom je bil zelo priljubljen in cenjen. Do smrti enajstega septembra 1813 je Spoek kot zdravilec užival velik ugled. Dokaz njegove priljubljenosti je dejstvo, da so mu že petega novembra 1816 slovesno odkrili spomenik v cerkvi v Leechu.
Brat Simon Beck, laik, je še eden izmed frančiškanov, ki je izvajal kirurško prakso v nazarskem samostanu. Tudi on je zapustil samostan in nato še naprej izvajal kirurško prakso v Gornjem Gradu. To je razvidno iz zahteve štajerske gubernije iz leta 1804, ki jo je postavila vlada. Z njo je določila, da Simonu Becku, kirurgu s strokovnim izpitom in občanu trga Gornji Grad, dovoli sklenitev zakonske zveze, ne glede na zaobljubo, ki jo je dal kot frančiškanski laični brat.